Rast in pridelek kumar za vlaganje pri različnih razmerah vlažnosti tal

Kumare za vlaganje pod tunelom, ki je izključil padavine, so namakali, ko je vodni potencial tal na 20 cm dosegel −150, −300 ali −600 hPa. Obravnava −150 hPa je porabila približno 1,7–2,3-krat več namakalne vode kot najbolj suha, −300 hPa pa približno 1,5–1,7-krat več. V prvih dveh sezonah med režimi ni bilo statistično značilnih razlik v pridelku; leta 2003 sta −150 in −300 hPa dala značilno več kot −600 hPa, kakovost plodov pa je ostala dobra v vseh obravnavah. V finskih tleh in pogojih poskusa so avtorji priporočili začetek po tenziometru med −150 in −300 hPa—bolj kot univerzalen prag je to dokaz za merilno vodeno namakanje.

Srednja prenosljivost: biološki oziroma tehnični mehanizem in logika odločanja sta uporabna za slovensko pridelavo, natančen odmerek, prag, termin, nastavitev stroja, temperatura ali obstojnost pa zahtevajo lokalno umerjanje.

Za Kumer 1687 je strokovno utemeljena uporaba teh dokazov kot hipoteza in merilni okvir za preverjanje na lastnih parcelah, serijah in zapisih hladne verige. Objavljen rezultat postane proizvodno pravilo šele po lokalni validaciji.